Suša v Sloveniji

Ocena sušnih razmer po Sloveniji

• povprečna ali nadpovprečna namočenost
• zmerno sušno
• zelo sušno
• izjemno sušno

Znaki na zemljevidu ločijo kmetijsko sušo, sušo površinskih voda in sušo podzemnih voda.

Vir: ARSO. Ocene po območjih izdela ARSO, ne ta stran.

Primerjava z dolgoletnim povprečjem

Vsak zemljevid ima svojo lestvico, ki je narisana v njem. Za večji pogled tapnite zemljevid.

Vir: ARSO.

Padavine in temperature zadnjih 30 dni

ARSO, Četrtek, 22. 10. 2026 ob 12:30.

Povzetek

Glede na dolgoletno povprečje beležimo v zadnjem 30-dnevnem obdobju na zahodu države normalne padavinske razmere. Na vzhodu beležimo suhe, na skrajnem severovzhodu in jugovzhodu zelo suhe razmere. Kazalnik padavin se na severovzhodu in severozahodu giblje od 20 do 70 %, v osrednji Slovenije od 60 do 100 %, na jugozahodu in jugu pa med 30 in 60 %. V zadnjem 30-dnevnem obdobju po državi prevladujejo normalne do tople temperaturne razmere. Temperaturni odkloni znašajo od -0,6 do 1,6 °C, na skrajnem zahodu in visokogorju tudi do 2,3 °C. Vrednosti ET0 so bile v zadnjem 30-dnevnem obdobju po državi visoke, v višje ležečih predelih tudi zelo visoke. Kazalnik se giblje večinoma od 100 do 150 %.

Zadnjih sedem dni

V večjem delu obdobja od 15. do 21. oktobra smo bili pod vplivom visokega zračnega tlaka. V jutranjem času je bila prisotna megla ali nizka oblačnost, padavin ni bilo. V torek se je ciklon nad zahodnim Sredozemljem poglobil in k nam je začel pritekati vedno bolj vlažen zrak. V sredo je prevladovalo večinoma oblačno vreme, dopoldne je pričelo deževati. Padavine so se razširile nad vso Slovenijo. Največjo dnevno višino padavin smo v sredo izmerili na Kaninu (Bovška regija), kjer je padlo 121 mm. Hkrati je bila tudi najvišja tedenska višina padavin izmerjena na tej postaji in je znašala 181 mm. Največje količine padavin so prejeli na severozahodu države, na vzhodu od 5 do 20 mm. Na obali padavin ni bilo. Ob koncu tega obdobja se je meja sneženja spustila do 1500 m. Povprečne temperature so bile v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije normalne, v zahodnem delu države višje kot so značilne za ta čas. Najvišje dnevne temperature so se v začetku obdobja gibale med 14 in 17 °C, na Primorskem do 24 °C. S slabenjem anticiklona in dotokom hladnejšega in bolj vlažnega zraka, so se jutranje temperature spustile pod 10 °C. Najnižjo jutranjo temperaturo smo izmerili v Babnem polju (Notranjska) in sicer -1.5 °C. Vrednosti potencialne evapotranspiracije (ET0) so bile povprečne do nadpovprečne. Dnevno je po nižinah izhlapelo večinoma od 1 do 1,5 mm, na Primorskem od 1,5 do 2 mm. Tedenske vsote ET0 so se tako gibale večinoma od 7 do 9 mm, na Primorskem do 13 mm.

Padavine

Glede na dolgoletno povprečje beležimo v zadnjem 30-dnevnem obdobju na zahodu države normalne padavinske razmere. Na vzhodu beležimo suhe, na skrajnem severovzhodu in jugovzhodu zelo suhe razmere. Kazalnik padavin se na severovzhodu in severozahodu giblje od 20 do 70 %, v osrednji Slovenije od 60 do 100 %, na jugozahodu in jugu pa med 30 in 60 %.

Temperatura

V zadnjem 30-dnevnem obdobju po državi prevladujejo normalne do tople temperaturne razmere. Temperaturni odkloni znašajo od -0,6 do 1,6 °C, na skrajnem zahodu in visokogorju tudi do 2,3 °C.

Izhlapevanje

Vrednosti ET0 so bile v zadnjem 30-dnevnem obdobju po državi visoke, v višje ležečih predelih tudi zelo visoke. Kazalnik se giblje večinoma od 100 do 150 %.

Stanje tal in kmetijstvo

ARSO, Četrtek, 22. 10. 2026 ob 11h.

Povzetek stanja agrometeorološke vsebine

V preteklih 30 dneh (22. 9.-21. 10. 2026) je večino Slovenije zaznamovalo pomanjkanje padavin, izrazitejše v vzhodni polovici države, kjer je padlo le 20-50 % običajne količine padavin. Posledično v Podravju, na Savinjskem, Koroškem, Dolenjskem in v Spodnjem Posavju beležimo zelo sušne razmere v površinskem sloju tal, vodnobilančni primanjkljaji pa v teh regijah dosegajo do 75 mm. Na Bovškem so zaradi obilnejših padavin zadnji dan obdobja razmere običajne za ta letni čas, ravno tako na Obali. V preostalem delu Slovenije pa prevladujejo zmerno sušne razmere v površinskem sloju tal, za povrnitev v običajne vodnobilančne razmere pa bi na teh območjih potrebovali do približno 40 mm padavin.

V prihodnjih dneh še lahko pričakujemo padavine, od nedelje dalje pa suho vreme. Zaradi napovedanih padavin pričakujemo postopno zmanjševanje vodnobilančnih primanjkljajev in izboljšanje razmer v površinskem sloju tal v vseh regijah Slovenije.

Agrometeorološke razmere

V preteklih 30 dneh (22. 9.-21. 10. 2026) je po Sloveniji deževalo le občasno, skupna količina padavin pa je bila večinoma precej pod dolgoletnim povprečjem. V obravnavanem obdobju je bilo zabeleženih od 4 do 8 dni s padavinami nad 1 mm. Večina padavin je padla v drugem tednu oktobra ter ob koncu obdobja, pri čemer so bile količine večje v zahodni polovici države. Padavine zadnjega dne obdobja, 21. oktobra, so izraziteje namočile predvsem severozahodno Slovenijo. Zahodna polovica države skupaj s širšim delom osrednje Slovenije je prejela večinoma med 40 in 70 % običajne količine padavin, medtem ko je vzhodna polovica Slovenije prejela le med 20 in 50 % dolgoletnega povprečja, najmanj na Koroškem, Savinjskem in v Podravju. V obdobju je iz tal potencialno izhlapelo med 45 in 60 mm vode, na Obali in na Goriškem do 75 mm, kar v večini krajev po Sloveniji presega skupno prejete padavine in nakazuje na neznačilno negativno vodno bilanco površinskega sloja tal.

30-dnevni vodnobilančni primanjkljaji tako izkazujejo stopnjo zelo sušnih razmer v površinskem sloju tal v vzhodnih in jugovzhodnih regijah Slovenije, predvsem v Podravju, na Savinjskem, Koroškem ter na območju Dolenjske in Spodnjega Posavja, kjer vodnobilančni primanjkljaji dosegajo do 75 mm. Na Bovškem zaradi obilnih padavin zadnjega dne ter na Obali beležimo običajne razmere za ta letni čas. V preostalem delu Slovenije pa vodna bilanca zadnjih 30 dni kaže na zmerno sušo površinskega sloja tal. Za prehod v običajne razmere bi na teh območjih potrebovali do približno 40 mm padavin.

V prihodnjih dneh še lahko pričakujemo padavine, od nedelje dalje pa suho vreme. Zaradi napovedanih padavin pričakujemo postopno zmanjševanje vodnobilančnih primanjkljajev in izboljšanje razmer v površinskem sloju tal v vseh regijah Slovenije.

Stanje kmetijskih ekosistemov

Obravnavano obdobje: 15.–21. oktober 2026

V obravnavanem obdobju so se povprečne dnevne temperature tal na globini 5 cm po večjem delu države gibale med 12 in 15 °C, na Obali pa okoli 17 °C. V primerjavi s predhodnim sedemdnevnim obdobjem so tla ohladila za okoli 1 °C. Temperature tal so bile za okoli 2 °C višje od dolgoletnega povprečja.

Suho vreme je omogočalo obdelavo zemlje ter setev ozimnih žit. Optimalni čas setve ozimnega ječmena je med 5. in 15. oktobrom. Setvi ječmena sledi setev tritikale, rži in pšenice. Optimalni rok za setev ozimne pšenice v celinskem delu države je v drugi polovici oktobra. Pravočasno opravljena setev vpliva na boljšo prezimitev in posledično na boljše pridelke zrnja ob žetvi.

V višje ležečih predelih, predvsem v alpskem svetu in na višjih kraških planotah, je bil jesenski temperaturni prag 10 °C dosežen v tretji dekadi septembra. Drugod jesenski temperaturni prag 10 °C še ni bil dosežen.

Stanje površinskih voda

ARSO, Četrtek, 22. 10. 2026 ob 11. uri.

Povzetek

Reke na severozahodu države in v porečju Sore so ponoči narasle do velikih pretokov. V osrednji in jugozahodni Sloveniji ima večina rek srednje pretoke, na vzhodu države pa male. Mura, Krka s pritoki, Dravinja, reke v Zasavju in Sava pred iztokom iz države imajo izrazito male pretoke za ta letni čas. Danes in v prihodnjih dneh se bo vodnatost rek po državi sprva zmanjševala, na vzhodu države bo prevladovala mala vodnatost, drugje pa srednja. Mura bo imela izrazito mali pretok. Ob koncu tedna bodo reke na jugu države narasle.

Vodotoki

Na začetku preteklega sedemdnevnega obdobja smo na okoli 45 odstotkih vodomernih postaj beležili nizkovodne razmere. Izredno nizkovodne razmere smo beležili v Pomurju, zgornji Soči in na posameznih pritokih Krke. Drugje je bila vodnatost rek mala, na Vipavskem in v slovenski Istri pa srednja. V naslednjih dneh so ostale reke ustaljene s trendom počasnega zmanjševanja. V sredo, 21. oktobra, so reke na severozahodu države in v porečju Sore narasle do velikih, v osrednji in jugozahodni Sloveniji pa do srednjih pretokov. Nizkovodne razmere beležimo na okoli 40 odstotkih vodomernih postaj. Izredno nizkovodne razmere beležimo v Pomurju in na posameznih pritokih Krke. Danes se bo vodnatost rek v zahodni, severni in v osrednji Sloveniji še nekoliko povečala, večina rek bo ohranila velike pretoke. Naraščale bodo tudi Sava in Ljubljanica ter reke v njenem kraškem zaledju, njihovi pretoki bodo ostali srednji. Na jugu in vzhodu države bodo reke ustaljene, ohranile bodo srednjo in malo vodnatost. Jutri se bo vodnatost večine zmanjševala, prevladovala bo srednja vodnatost. Reke na vzhodu države bodo ohranile malo, Mura pa izrazito malo vodnatost. V soboto bodo reke ponovno naraščale, zlasti na jugu države bodo narasle do srednjih in velikih pretokov. Večina slovenskih rek ima povprečne 30-dnevne pretoke manjše od 5. percentila pretokov v istem obdobju v primerjalnem obdobju 1991–2020. Kolpa, Ljubljanica s pritoki, spodnja Soča Sora v Suhi, Reka in reke v slovenski Istri imajo povprečne 30-dnevne pretoke med 5. in 25. percentilom pretokov primerjalnega obdobja. Nekoliko bolj vodnate, okoli 50. percentila, so Vipava s pritoki in Idrijca.

Stanje podzemnih voda

ARSO, Četrtek, 22. 10. 2026 ob 11.30 ih.

Povzetek

Med 15. in 21. oktobrom so se sušne razmere v podzemni vodi v nekaterih delih države zopet poslabšale. Običajno količinsko stanje podzemne vode ima le Goriška regija. Poleg razmer v Pomurski, Savinjski, Spodnjeposavski, Dolenjski, Gorenjski in Ljubljanski regiji so zelo sušne razmere nastopile tudi v Kočevski in Podravski regiji. Padavine v tem tednu niso bistveno vplivale na obnavljanje podzemne vode. V prihodnjem tednu se ne pričakuje obilnejših in dolgotrajnejših padavin, zato se bodo zelo sušne razmere v določenih regijah ohranile. Padavine bodo vplivale le na obnavljanje vode v kraških izvirih.

Podzemne vode

Med 15. in 21. oktobrom so se razmere na podzemnih vodah v nekaterih regijah poslabšale. Običajno količinsko stanje podzemne vode beležimo le v Goriški regiji. Poleg Zgornjesavske in Koroške regije so zmerno sušne razmere nastopile tudi v Bovški, Belokranjski, Notranjski in Obalni regiji. Zelo sušne razmere so se, poleg Pomurske, Savinjske, Spodnjeposavske, Dolenjske, Gorenjske in Ljubljanske regije, vzpostavile tudi v Kočevski in Podravski regiji. Padavine v tem tednu niso bistveno vplivale na obnavljanje podzemne vode. Na večini merilnih mest medzrnskih aluvialnih vodonosnikov merimo podpovprečne gladine podzemne vode. Najbolj podpovprečne gladine so v vodonosnikih na območju Spodnjesavinjske doline, Ljubljanskega, Prekmurskega, Dravsko-Ptujskega in Kranjsko-Sorškega polja. Na nekaterih merilnih mestih v Spodnjesavinjski dolini, na Kranjsko-Sorškem in Prekmurskemu polju je gladina podzemne vode pod minimalnimi vrednostmi referenčnega obdobja. Vodnatost večine regij s kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki je nizka. Običajne razmere beležimo na izvirih Hublja in Ljubija. Zelo sušne razmere so na območju zaledij Grosupeljščice, Krke, Prečne, Tržiške Bistrice, Kokre, Medije in Bistrice na Kozjanskem. Ob koncu tedna pričakujemo padavine, ki pa zaradi svoje kratkotrajnosti ne bodo bistveno vplivale na izboljšanje stanja podzemne vode. Padavine bodo vplivale predvsem na obnavljanje vode v kraških izvirih. Za izboljšanje stanja podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih bi potrebovali obilnejše in dolgotrajnejše padavine.

Vremenska napoved za sušo

ARSO, Četrtek, 22. 10. 2026 ob 12. uri.

Obdobje

od 23. do 30. oktobra 2026

Napoved

V noči na petek se bo nad našimi kraji prehodno okrepilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo že v petek čez dan slabelo. V soboto bo nad severnim Jadranom nastal manjši ciklon, čez dan bo naše kraje prešla hladna fronta. V nedeljo bo Slovenija na robu obsežnega ciklona nad Severnim morjem. Za njim se bo nad večjim delom Evrope razširilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo sredi prihodnjega tedna prehodno nekoliko oslabelo, nato pa se bo znova okrepilo. V petek bo deloma sončno, zjutraj in dopoldne bo marsikje po nižinah megla. Jutranje temperature bodo v hladnejših legah blizu 0 °C, večinoma pa od 1 do 4, ob morju okoli 6 °C. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 15 °C, na Primorskem bo nekoliko topleje. V noči na soboto se bodo padavine od zahoda razširile nad večji del Slovenije. V soboto bo oblačno, padavine bodo postopno ponehale. Na Primorskem bo zapihala burja. Od nedelje do prihodnjega petka bo predvidoma suho. Prevladovalo bo deloma jasno vreme, občasno bo več oblačnosti. V nedeljo bodo jutranje temperature še blizu ledišča, v prihodnjih dneh pa se bo nekoliko ogrelo. Topleje bo tudi čez dan. V torek in sredo bodo najvišje temperature malo nad 15 °C, od četrtka pa se bo ob vzhodnem vetru nekoliko ohladilo. V noči na soboto in v soboto čez dan bo padlo od 10 do 30 mm padavin. Največ dežja bo v južni Sloveniji. V nadaljevanju bo vztrajalo suho vreme.

Sušomer ARSO — celotno poročilo z zemljevidi in grafi

Koliko je res deževalo

• Kdaj je nazadnje deževalo — Kateri dnevi so bili mokri in kateri suhi, dan za dnem.
• Obilne padavine — Ali bo obilen dež in koliko ga tla sploh še sprejmejo.
• Arhiv radarskih slik po dnevih — Vsak minuli dan z animacijo, tudi ko ga ARSO izbriše.
• Požarna ogroženost — Ali je kurjenje v naravi odsvetovano ali prepovedano, po območjih.