Suša

Ocena sušnih razmer po Sloveniji

• povprečna ali nadpovprečna namočenost
• zmerno sušno
• zelo sušno
• izjemno sušno

Znaki na zemljevidu ločijo kmetijsko sušo, sušo površinskih voda in sušo podzemnih voda.

Vir: ARSO. Ocene po območjih izdela ARSO, ne ta stran.

Primerjava z dolgoletnim povprečjem

Vsak zemljevid ima svojo lestvico, ki je narisana v njem. Za večji pogled tapnite zemljevid.

Vir: ARSO.

Padavine in temperature zadnjih 30 dni

ARSO, Četrtek, 20. 8. 2026 ob 13:00.

Povzetek

Glede na dolgoletno povprečje imamo v zadnjem 30-dnevnem obdobju na zahodu države normalne padavinske razmere, na vzhodu pa suhe. Kazalnik se na zahodu večinoma giblje od 80 do 150 %, na vzhodu pa med 30 in 80 %. V zadnjem 30-dnevnem obdobju imamo izjemno toplo obdobje. Temperaturni odkloni znašajo od 3 do 4,5 °C. Vrednosti ET0 so bile v zadnjem 30-dnevnem obdobju izjemno visoke. Kazalnik se giblje od 120 do 130 %.

Zadnjih sedem dni

V začetku obravnavanega obdobja, med 20. in 26. avgustom, je na vreme pri nas vplivala hladna fronta, ki je prinesla dež vsej državi. Za njo se je nad našo širšo okolico razširilo območje visokega zračnega tlaka in prineslo spet stabilnejše vreme z veliko sonca in postopno višjimi temperaturami. Nestabilno vreme se je hitro vrnilo s približevanjem in prehodom nove vremenske motnje, ki je ponovno prinesla padavine, ki so najbolj namočile zahodni del države. Skupno je tako v obravnavanem obdobju padlo na zahodu države med 70 in 170 mm dežja, v vzhodni polovici in delih severne Slovenije med 15 in 60 mm. Najvišjo tedensko vsoto padavin smo namerili na postaji Vodice pri Ajdovščini (Goriška regija), kjer smo namerili slabih 175 mm. Tu je bila izmerjena tudi najvišja 24 urna vsota, ko je iz petka na soboto padlo 77,8 mm dežja. Temperature so se v obravnavanem obdobju večino časa gibale v okviru pričakovanih vrednosti. Najnižje dnevne temperature so bile v začetku rahlo previsoke, najvišje dnevne pa rahlo prenizke za ta čas. Vrednosti potencialne evapotranspiracije (ET0) so bile večji del obdobja okoli pričakovanih vrednosti, ob prehodu front pa smo beležili na posameznih postajah rahlo podpovprečne vrednosti. Tedenske vsote ET0 so se gibale od 20 do 30 mm.

Padavine

Glede na dolgoletno povprečje imamo v zadnjem 30-dnevnem obdobju na zahodu države normalne padavinske razmere, na vzhodu pa suhe. Kazalnik se na zahodu večinoma giblje od 80 do 150 %, na vzhodu pa med 30 in 80 %.

Temperatura

V zadnjem 30-dnevnem obdobju imamo izjemno toplo obdobje. Temperaturni odkloni znašajo od 3 do 4,5 °C.

Izhlapevanje

Vrednosti ET0 so bile v zadnjem 30-dnevnem obdobju izjemno visoke. Kazalnik se giblje od 120 do 130 %.

Stanje tal in kmetijstvo

ARSO, Četrtek, 27. 8. 2026 ob 11h.

Povzetek stanja agrometeorološke vsebine

Preteklih 30 dni (28. 7.-26. 8. 2026) so z izjemo zadnjega tedna zaznamovale izrazito nadpovprečne temperature zraka in skromne padavine. Zadnji teden pa je prinesel ohladitev na vrednosti blizu dolgoletnega povprečja ter obilnejše padavine, ki so zmanjšale vodnobilančne primanjkljaje in omilile sušne razmere, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji, kjer sedaj beležimo zmerno sušne razmere. Na Zgornjesavskem, Gorenjskem in Kočevskem razmere ostajajo zelo sušne, tu do običajnih razmer primanjkuje do 40 mm padavin. Na vzhodu in jugovzhodu Slovenije pa v večjem delu zaradi skromnejših padavin še naprej prevladuje izjemna suša v površinskem sloju tal. Za vrnitev v običajne razmere bi v Pomurju, Podravju, delu Savinjske, na Koroškem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju potrebovali še vsaj 80 mm padavin.

V prihodnjih dneh lahko pričakujemo sončno in precej toplo vreme z večjo verjetnostjo ploh in neviht v soboto in od torka dalje. Glede na trenutne napovedi lahko pričakujemo zmanjšanje vodnobilančnih primanjkljajev in izboljšanje sušnih razmer v vseh regijah Slovenije.

Agrometeorološke razmere

Preteklih 30 dni (28. 7.-26. 8. 2026) so z izjemo zadnjega tedna zaznamovale izrazito nadpovprečne temperature zraka in skromne padavine. Zadnji teden obdobja pa so se temperature približale dolgoletnemu povprečju, s prehodom hladne fronte pa smo prejeli tudi obilnejšo pošiljko padavin. Padavinski dogodki z vsaj 1 mm padavin so bili v prvih treh tednih redki, skupno pa jih je bilo celotnem obdobju med 2 in 6, ponekod do 8. Več padavin je padlo v zahodni polovici in osrednjem delu države, kjer je skupna količina dosegla med 80 % in 100 % običajne vrednosti, mestoma tudi več (na Vrhniki in v Godnjah do 140 %). V vzhodnih in jugovzhodnih regijah so bile padavine precej skromnejše, saj je padlo večinoma le med 20 % in 60 % običajne količine. Najmanj padavin, med 20 % in 30 % običajne količine, je bilo v Beli krajini, Pomurju, delu Podravja (Ptuj) ter vzhodnem delu Savinjske. Zaradi nadpovprečnih temperatur je bilo v obdobju tudi izhlapevanje večje od običajnega. Dnevno je iz tal in rastlin v povprečju izhlapelo med 4 in 7 mm vode, na Goriškem in Obali pa je med vročinskim valom dosegalo tudi 8 do 9 mm. Število dni z izhlapevanjem nad 5 mm dnevno je v večini krajev znašalo med 10 in 20, na Goriškem in Obali do 25 dni. Skupno je izhlapelo med 120 in 180 mm oziroma l/m² vode.

Z vidika površinske vodne bilance so se vodni primanjkljaji na račun padavin v primerjavi s preteklim tednom zmanjšali po vsej Sloveniji. Na zahodu in v osrednjem delu države, kjer je padlo več padavin, so se sušne razmere v površinskem sloju tal občutno omilile. Na Bovškem, Goriškem, Notranjskem ter v Ljubljani z okolico tako beležimo zmerno sušne razmere, pri čemer vodnobilančni primanjkljaji znašajo do 30 mm. Na Obali in lokalno tudi drugod na zahodu države (Tolmin, Godnje, Ilirska Bistrica, Vrhnika) so po daljšem času zabeleženi celo vodnobilančni presežki. Na Gorenjskem, Zgornjesavskem in Kočevskem razmere ostajajo zelo sušne, za vrnitev v običajne razmere pa primanjkuje do 40 mm padavin. Na vzhodu in jugovzhodu države skromnejše padavine niso zadostovale za občutnejše izboljšanje, zato tam še vedno prevladujejo izjemno sušne razmere. V Pomurju, Podravju, vzhodnem delu Savinjske, na Koroškem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju bi za vrnitev v običajne razmere potrebovali še vsaj 80 mm padavin.

V prihodnjih dneh lahko pričakujemo sončno in precej toplo vreme z večjo verjetnostjo ploh in neviht v soboto in od torka dalje. Glede na trenutne napovedi lahko pričakujemo zmanjšanje vodnobilančnih primanjkljajev in izboljšanje sušnih razmer v vseh regijah Slovenije.

Stanje kmetijskih ekosistemov

Obravnavano obdobje: 20.–26. avgust 2026

V obravnavanem obdobju so se povprečne dnevne temperature tal na globini 5 cm po večjem delu države gibale med 21 in 26 °C. V primerjavi s predhodnim sedemdnevnim obdobjem so se tla ohladila za približno 2 °C, vendar so kljub temu ostala za približno 1 °C toplejša od dolgoletnega povprečja.

Padavine v preteklem obdobju so izboljšale stanje vlažnosti površinskega sloja tal in do neke mere zmanjšale sušni in vročinski stres, vendar so za marsikatero kulturo padavine prišle prepozno.

V intenzivnih nasadih jablan trenutno poteka obiranje sort Gala, Elstar, Zlati delišes in Evelina, v polnem teku je tudi trgatev v vinogradih, dozorele pa so tudi hruške sorte Viljamovka.

V obravnavanem obdobju je bil temperaturno-vlažnostni indeks (THI) večino dni v območju velikega tveganja za vročinski stres. Na večini merilnih mest je bil THI indeks štiri do šest dni v območju velikega tveganja, medtem ko se je 22. avgusta skoraj povsod spustil v območje brez tveganja. Vrednosti nad 88, ki pomenijo zelo veliko tveganje, v obravnavanem tednu niso bile zabeležene. Rejne živali so bile kljub nekoliko nižjim vrednostim kot v preteklih vročinskih obdobjih še vedno precej obremenjene s toplotnim stresom. Razmere so bile izrazitejše predvsem v nižinskih in toplejših predelih Slovenije.

Stanje površinskih voda

ARSO, Četrtek, 27. 8. 2026 ob 11. uri.

Povzetek

Reke po državi imajo malo in ustaljeno vodnatost. Nizkovodne razmere beležimo na okoli 25 odstotkih vodomernih postaj, od tega na okoli 10 odstotkih merilnih mest izredno nizkovodne. Najmanj vodnata za ta čas je še vedno reka Mura. Danes in v prihodnjih dneh bodo pretoki rek še naprej ustaljeni oziroma se bodo počasi zmanjševali. Prevladovala bo mala vodnatost. V noči na soboto in v soboto preko dneva lahko prehodno narastejo posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke, predvsem v severozahodnem in severnem delu države. Od nedelje dalje bodo hidrološke razmere ponovno ustaljene.

Vodotoki

Ob začetku preteklega sedemdnevnega obdobja so imele reke po Sloveniji malo vodnatost s trendom počasnega zmanjševanja. Že v četrtek proti večeru in v petek so hitro narasli posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke, sprva v zahodni, kasneje pa tudi v severni, vzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Od sobote dalje do konca preteklega obravnavanega obdobja so reke nato upadale oziroma ohranjale ustaljene pretoke. Pretoki večine rek v porečjih Krke, Sotle, Dravinje in v Prekmurju so bili manjši od običajnih za ta letni čas, Mura pa je imela izrazito mali pretok. Reke po državi imajo malo in ustaljeno vodnatost. Nizkovodne razmere beležimo na okoli 25 odstotkih vodomernih postaj, od tega na okoli 10 odstotkih merilnih mest izredno nizkovodne. Najmanj vodnata za ta čas je še vedno Mura. Danes in v prihodnjih dneh bodo pretoki rek še naprej ustaljeni oziroma bodo počasi upadali. Prevladovala bo mala vodnatost. V noči na soboto in v soboto preko dneva lahko prehodno narastejo posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke, predvsem v severozahodnem in severnem delu države. Od nedelje dalje bodo hidrološke razmere ponovno ustaljene. Povprečni 30-dnevni pretoki Mure, Drave, Krke, Soče in Save v zgornjem toku so manjši od najmanjših povprečnih pretokov v istem obdobju glede na primerjalno obdobje 1991–2020. Večina preostalih rek po državi ima srednje 30-dnevne pretoke med 5. in 25. percentilom pretokov primerjalnega obdobja.

Stanje podzemnih voda

ARSO, Četrtek, 27. 8. 2026 ob 11.00 ih.

Povzetek

Med 20. in 26. avgustom smo zelo sušne razmere še vedno beležili v Ljubljanski, Kočevski, Dolenjski, Spodnjeposavski in Koroški regiji. Tudi v vodonosnikih Pomurske regije se je stanje poslabšalo do zelo sušnega. Zmerna suša podzemne vode je bila prisotna v večini preostalih regij, v Goriški regiji spremljamo običajne vodne razmere. Intenzivne padavine v preteklem opazovalnem obdobju so začasno ustavile trend upadanja gladin podzemne vode in nekoliko izboljšale količinsko stanje, predvsem v regijah s plitvimi aluvialnimi vodonosniki (Savinjska regija) ter v zahodnem delu države s prevladujočimi kraško-razpoklinskimi vodonosniki, zlasti v Bovški, Goriški in Obalni regiji. V prihodnjem tednu pomembnejšega obnavljanja podzemne vode ne pričakujemo. Prevladovalo bo suho in razmeroma vroče vreme z občasnimi plohami in nevihtami, ki lahko lokalno pripomorejo k upočasnitvi oziroma zaustavitvi zniževanja gladin podzemne vode ter k povečanju izdatnosti kraških izvirov. Za izboljšanje stanja podzemne vode na običajno raven po vsej državi pa bodo potrebne obilnejše in dolgotrajnejše padavine.

Podzemne vode

Med 20. in 26. avgustom beležimo na večini merilnih mest v medzrnskih aluvialnih vodonosnikih nižje gladine od običajnih za ta del leta. Izjemno nizke gladine podzemne vode beležimo na območju Kranjskega in Sorškega polja, na Ljubljanskem polju, v delih Spodnje Savinjske doline, na Čateškem polju, v delih Murskega, Prekmurskega in Apaškega polja, na območju Krakovega ter na posameznih merilnih mestih Dravskega polja. Na okoli 10 % obravnavanih merilnih mest, predvsem v globljih vodonosnikih Sorškega in Kranjskega polja, so gladine podzemne vode presegle minimalne vrednosti gladin referenčnega obdobja. Za ta čas običajne vodne razmere spremljamo na posameznih merilnih mestih v vodonosnikih Vrtojbenskega in Apaškega polja ter Vipavsko-Soške in Spodnje Savinjske doline. Padavine so na teh območjih na določenih merilnih mestih začasno zaustavile zniževanje gladin ali ga celo obrnile v pozitivno smer, vendar se, gledano v celoti, gladine podzemne vode še naprej postopno znižujejo v večjem delu države. Kraški vodonosniki so se v preteklih dneh izraziteje količinsko obnavljali kot medzrnski vodonosniki, predvsem na območju Bovške, Goriške in Obalne regije. Kljub temu na večini merilnih mest v regijah s kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki spremljamo nižje vodostaje od vodostajev referenčnega obdobja. V prispevnih zaledjih vodotokov Tržiške Bistrice v Gorenjski, Medije in Grosupeljščice v Ljubljanski, Meže v Koroški, Bistrice v Savinjski, Radešce v Kočevski, Prečne in Krke v Dolenjski, Save Dolinke v Zgornjesavski ter Mirne v Spodnjeposavski regiji količinsko stanje podzemne vode odraža zelo sušne razmere. Izrazito nižje pretoke od običajnih za ta letni čas sta imeli tudi Ledava in Velika Krka v Pomurski regiji, kar prav tako kaže na slabše količinsko stanje podzemne vode v njunih prispevnih zaledjih. V primerjavi s prejšnjim obravnavanim obdobjem so se sušne razmere poslabšale v Pomurski regiji, kjer je bilo v aluvijalnih vodonosnikih doseženo zelo sušno stanje podzemne vode. Zelo sušne razmere spremljamo tudi v Ljubljanski, Kočevski, Dolenjski, Spodnjeposavski in Koroški regiji. V preostalih regijah vztraja zmerna suša podzemne vode, na Goriškem je količinsko stanje podzemnih voda običajno za ta del leta. V prihodnjem tednu pomembnejšega obnavljanja podzemne vode ne pričakujemo. Prevladovalo bo suho in razmeroma vroče vreme z občasnimi plohami in nevihtami, predvsem v soboto, ko nas bo prešla hladna fronta. Ob morebitnih sobotnih padavinah se lahko razmere v vodonosnikih nekoliko izboljšajo predvsem v severnem in severozahodnem delu države. Padavine so predvidene tudi za sredino prihodnjega tedna, glavnina padavin je najverjetnejša v sredo, predvidena količina pa ne bo zadostovala za bistveno izboljšanje količinskega stanja podzemnih voda, lahko pa pripomore k upočasnitvi oziroma zaustavitvi zniževanja gladin ter lokalno povečanju izdatnosti kraških izvirov. Za izboljšanje stanja podzemne vode na običajno raven po vsej državi pa so potrebne obilnejše in dolgotrajnejše padavine.

Vremenska napoved za sušo

ARSO, Četrtek, 27. 8. 2026 ob 12. uri.

Obdobje

od 28. avgusta do 4. septembra 2026

Napoved

V petek bomo še pod vplivom območja visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom se bo k nam širila zelo topla zračna masa iznad severne Afrike in Sredozemlja. V soboto nas bo prešla manjša višinska motnja. Za njo bodo naši kraji na obrobju azorskega anticiklona. Naslednja hladna fronta nas bo verjetno prešla v sredo, nato pa se bo nad zahodno in srednjo Evropo znova razširil izrazitejši anticiklon. V višinah bo prevladoval suh in vse bolj topel severozahodni zračni tok. V petek bo večinoma sončno in vroče, pihal bo jugozahodnik. Najvišje temperature bodo od 30 do 35, na jugovzhodu do 37 °C. V noči na soboto in v soboto čez dan bo delno jasno, možne bodo posamezne plohe in nevihte. Nekoliko se bo osvežilo. Od nedelje do torka bo znova prevladovalo sončno vreme. Predvsem v severni Sloveniji bo v ponedeljek in torek možna kakšna nevihta. Najvišje temperature bodo od 28 do 34 °C. V torek bo več oblačnosti, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Od četrtka naprej bo znova sončno in precej toplo. V noči na soboto in v soboto čez dan bodo padavine krajevne. Največ dežja bo verjetno padlo v alpskem svetu, okoli 10 mm, drugod pa manj. V sredo v večjem delu Slovenije pričakujemo padavine, predvidena količina padavin je od 5 do 20 mm. Najmanj dežja bo verjetno na Primorskem.

Sušomer ARSO — celotno poročilo z zemljevidi in grafi